mainmenu

ODZIV Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v zvezi z opozorili GZS na področju priprave programskih dokumentov za črpanje evropskih sredstev v obdobju 2014-2020

Zadnja sprememba:

10.01.2014

Povzetek: 

Slovenija s pripravo programskih dokumentov, ki bodo podlaga za črpanje sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020 ne zamuja, temveč njihova priprava poteka v skladu z terminskim načrtom oz. dogovorjeno časovnico Evropske komisije.

Novica: 

Slovenija s pripravo programskih dokumentov, ki bodo podlaga za črpanje sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020 ne zamuja, temveč njihova priprava poteka v skladu z terminskim načrtom oz. dogovorjeno časovnico Evropske komisije.

 

Partnerski sporazum (PS) in Operativni program (OP) bosta predvidoma do meseca maja 2014 potrjena s strani Evropske komisije. Večletni finančni okvir in zakonodajni paket evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020 (objava v uradnem listu EU 21. 12. 2013) namreč predvidevata rok za posredovanje prvih formalnih različic dokumentov. Tako je rok za posredovanje PS najkasneje do 22. 4. 2014, rok za  posredovanje OP pa najkasneje 22. 7. 2014.

 

Po posredovanju dokumentov na Evropsko komisijo se pričnejo tudi formalna usklajevanja dokumentov, ki pa jih je Slovenija že pričela. Že konec leta 2012 smo začeli s pripravo obeh dokumentov ter z neformalnim usklajevanjem z Evropsko komisijo in vsemi deležniki. Prvi neformalni osnutek PS pa je bil 4. 7. 2013 sprejet na Vladi RS. Tako je Slovenija med prvimi državami članicami EU, ki je v Bruselj že poslala osnutek PS, Evropska komisija pa ga je že v juliju 2013 posredovala v medresorsko konzultacijo v svojem okviru. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki je v Sloveniji organ upravljanja za evropske strukturne sklade in kohezijski sklad, tako intenzivno pripravlja dokumenta, se vsakodnevno usklajuje s ključnimi deležniki. PS kot strateški dokument namreč zajema vseh pet skladov EU, zato je pomembno, da je vsebina PS skladna z vsebino in usmeritvami za posamezni OP (en OP za strukturne sklade Kohezijske politike, en OP za razvoj podeželja ter en OP pa razvoj ribištva) - vsi trije programi so v pripravi in temu ustrezno bo prilagojena tudi vsebina PS.

 

Glede priprave nove Strategije razvoja Slovenije pojasnjujemo, da se obstoječa nanaša na obdobje 2005-2013, zato je vlada pristopila k pripravi nove strategije do leta 2020. Ustanovljene so bile delovne skupine znotraj vlade, izvedena pa je bila tudi vrsta razprav z zunanjimi deležniki. Prizadevamo si, da bi bila Strategija sprejeta v najkrajšem možnem času, ki pa ni predpogoj za črpanje evropskih sredstev. 

 

Strategija pametne specializacije (SPS) predstavlja predpogoj za črpanje evropskih sredstev enega tematskega cilja - Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, kar predstavlja približno tretjino razvojnih sredstev v naslednjem programskem obdobju. Tudi izvajanje drugih tematskih ciljev bo povezano s SPS v največji možni meri. Pripombe medresorskega usklajevanja, Evropske komisije in javnih predstavitev se obravnavajo in bodo upoštevane ob pripravi razvojnih dokumentov v smeri, kot jo navaja GZS, to je vlaganje v razvoj.

 

Sicer pa je Vlada RS je na svoji redni seji 7. 11. 2013 sprejela sklep o predlogu prioritet in razrezu sredstev za črpanje skladov Evropske kohezijske politike
www.mgrt.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/11987/9588/)
 

Črpanje sredstev iz evropskih skladov ostaja prednostna naloga vlade tudi v novi finančni perspektivi. Ob vsem tem je treba poudariti, da se tudi za sedaj veljavno finančno perspektivno uspešno pospešeno izvajajo aktivnosti, da bi sredstva počrpali v največji možni meri. To dokazujejo tudi podatki, saj je Slovenija je v letu 2013 počrpala 622,1  milijonov evrov sredstev v okviru programov kohezijske politike. Največ je bilo doslej počrpanih sredstev v letu 2011, in sicer 561,2 milijonov evrov. Uspešno je bilo črpanje v okviru evropskega sklada za regionalni razvoj, kjer je bilo počrpanih že 75 % vseh razpoložljivih sredstev. Posebej pomembno pa je dejstvo, da Slovenija v letu 2013 ne bo trajno izgubila sredstev v okviru Operativnega programa okoljske in prometne infrastrukture, kar je glede na realizacijo črpanja še v mesecu novembru predstavljalo resno grožnjo.

 

 

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v vlogi organa upravljanja, je novembra pripravilo Akcijski načrt pospeševanja črpanja. Če se projekti namreč ne bodo izvajali, bodo sredstva prenesena na izvedljive projekte. To je bilo na primer narejeno že v mesecu oktobru 2013. Tako se  optimizira porabo sredstev. Samo na tak način lahko država gospodarno ravna z evropskimi sredstvi. Tudi zato se bo v januarju pospešilo sodelovanje tako s pristojnimi resorji kot z upravičenci, da bodo pripravljeni ukrepi hitri in učinkoviti.

 

Obdobje upravičenih izdatkov za programsko obdobje 2014-2020 je nastopilo s 1. 1. 2014. Upravičenci, ki imajo resno namero za izvedbo projektov, morajo za izvedbo le-teh v vsakem primeru sami zagotoviti sredstva, saj kohezijska politika deluje na principu povračil. Projekte lahko pričnejo izvajati in pri tem upoštevajo pravila Skupnosti ter nacionalna pravila. Po potrditvi vseh programskih dokumentov s strani Komisije, kar predstavlja podlago za dodeljevanje sredstev na nacionalnem nivoju, pa lahko s projekti kandidirajo na ustreznih razpisih.

 

Od razpoložljive vsote 4,1 milijarde evrov za programsko obdobje 2007-2013 je treba v letih 2014 in 2015 počrpati še 1,7 milijarde evrov. Ta vsota je sicer že v razdeljena. V absolutnih številkah so podatki o črpanju sredstev iz drugih skladov – Migracijskih, Norveškega in EGP mehanizma ter Švicarskega prispevka bistveno manjši, vendar pa so v relativno podobnem trendu kot skladi kohezijske politike: 
· Migracijski skladi - celotno obdobje od 2007 do danes 35,7 MEUR, od tega 10,0 MEUR ali 28 % v letu 2013; 
·Norveški in EGP mehanizem - celotno obdobje od 2004 do danes 17,3 MEUR, od tega 0,6 MEUR ali 3 % v letu 2013;   
· Švicarski prispevek - celotno obdobje od 2007 do danes 6,8 MEUR, od tega 3,1 MEUR ali 45 % v letu 2013.