mainmenu

Opis javnih razpisov in subvencij

Zadnja sprememba:

2.02.2015

Skrajsan naslov: 

Kako so koncipirani javni razpisi in subvencije?

Novica: 

Za rast podjetij je nedvomno potrebno najti vire financiranja, ki lahko hitro omogočijo razvoj in preboj na zahtevne trge.

Javni razpisi so financiranje, ki je praviloma razpisano od uradnih institucij ali agencij na ravni občin, države ali tudi nadnacionalnih institucij. Odkar je Slovenija sestavni del EU je vključena v programe Evropske komisije, ki je izvršilni organ Evropske unije. Ti viri so pomemben vir razvoja življenjskih področij tudi pri nas. Struktura financiranja se vzpostavi na ravni Evropske komisije in njenih direktoratih, ki razpišejo razpise, na katere se lahko zainteresirani prijavijo neposredno ali pa sredstva prelijejo na institucije posamezne države, ki odločajo o posameznih upravičencih. Posredno financiranje se lahko izvaja preko nacionalnih in lokalnih posrednikov.

Nacionalni posredniki pri nas so posamezna ministrstva s katerimi so bolj ali manj povezani javni skladi, javne agencije, zavodi, tehnološki parki, razvojni centri/agencije. Nacionalni posredniki se z namenom nudenja subvencij povezujejo tudi z gospodarstvom, zadnje čase se vlaga vložke v energetske projekte, kjer država neposredno sodeluje s podjetji, ki nudijo opremo in storitve. Primer lokalnih posrednikov, ki delujejo popolnoma neodvisno od države so banke v zasebni lasti.

Evropska finančna perspektiva 2014-2020 predvideva vse manjša sredstva za nepovratne subvencije ter prelitje dela denarja v subvencije za kredite. Pri tem EK prek svojih podstruktur financira obrestne mere, kredite pa lahko podjetja najamejo pri državnih ali komercialnih bankah, ki s to institucijo sodelujejo. Ena od bank, ki pri nas deluje na tak način je SID banka.

FINANCIRANJE MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ (SME)

Splošno znano je, da je od začetka gospodarske krize vsaj za mala in srednje velika podjetja zelo težko priti do finančnih sredstev za izpeljavo projektov. Evropska unija zato skuša prek različnih mehanizmov dozdevno področje urediti in normalizirati ter pomagati SME.

Na ravni Evropske unije se SME lahko financirajo na več načinov:
- Subvencije EU – preko Evropske komisije (EK) in izvajalskih agencij
- Strukturni skladi – namenjeni manj razvitim regijam, sredstva se vedno delijo na nacionalni oziroma regionalni ravni. Ena od takih pobud v finančni perspektivi 2007-2013 je bila Jeremie
- Finančni instrumenti – vedno se izvajajo preko finančnih posrednikov (največkrat banke, kreditne inštitucije, investicijski skladi). EU skozi le te podpira razvoj investicijskih možnosti za SME. Projekt, ki je deloval v tej smeri v prejšnji finančni perspektivi je bil Progress, ki je dajal jamstva ponudnikom financiranja. Pomemben je bil tudi CIP program, namenjen za razvoj konkurenčnosti in razvoja. CIP je sodeloval direktno z EIS (Evropska investicijska banka).

FINANCIRANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ

Nevladne organizacije imajo nepridobitveno osnovo in lahko dobijo subvencije za nek ukrep ki ga predlagajo sami ali pa se vključijo v nek splošen cilj, določen z razpisom.

FINANCIRANJE JAVNIH ORGANOV

Javni organi države se sofinancirajo s pomočjo ti. kohezijske politike. Ta financiranje usmerjajo delovanje javnih organov in jim pri tem finančno pomagajo. Ta politika zadnje čase stremi predvsem k povečanju zaposlovanja prebivalstva, kar preko strukturnih skladov uresničujejo nacionalni oziroma regionalni organi. Kohezijska politika se je v prejšnjem obdobju udejanjala preko mehanizmov Jessica (pomoč urbanim okoljem), Jaspers (pomoč javnim upravam), socialnih in kulturnih projektov (Progress), vlaganj v raziskave in razvoj javne IT infrastrukture, projektov pobratenja mest, povečanju in vlaganju v javno varnost in boj proti kriminalu. Javni organi so se lahko vključili tudi v ESPG, ki je sklad za prilagoditev globalizaciji, nudi pomoč pri iskanju zaposlitve. Ta sklad je namenjen izrednim razmeram, ko npr. pride do hitrega odpuščanja na nekem geografskem področju, Eu pomaga s skladom ESPG.

FINANCIRANJE RAZISKOVALCEV

Raziskovalci so bili vključeni v 7. Okvirni program (7.OP), ki spodbuja sodelovanje, menjavo zamisli, človeških virov, vlaga v razvoj zmogljivosti in jedrskih raziskav. Temelji na sofinanciranju, zato je vire potrebno iskati tudi drugje. V okviru 7.OP je ena temeljnih komponent zbiranje predlogov CORDIS. Vse poteka preko nacionalnih kontaktnih točk, ki delujejo v posameznih državah članicah.

FINANCIRANJE MLADIH

Mladi so se v perspektivi 07-13 lahko vključevali v programe vseživljenjskega učenja Ersamus, Comenius, Leonardo da Vinci. Za mlade, ki se združujejo na ravni društev in drugih izvenizobraževalnih akcijah je bil namenjen prgram Mladi v okciji.

FINANCIRANJE KMETOV

Kmetje so financirani s pomočjo neposrednih plačil, do katerih so upravičeni vsi kmetje članic EU. Obstajajo strandardi, na podlagi katerih vsak kmeti pridobi subvencije. Te subvencije razdelujejo agencije v posameznih državah članicah.

Drugi program za razvoj kmetijstva je bil program razvoja podeželje, sredstva so se delila prek posameznih programov, ki so bili namenski.